A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat v
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Hiška eksperimentov iz Ljubljane. Na Dvojezični osnovni šoli Števanovci je ustvarila nepozaben dogodek.
Slovenisti iz Italije. Prekmurje obiskali študentje lektoratov s petih univerz.
EkipaTV Koper Capodistria je dogodek v celoti posnela, vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si.
Najprej je bila Martina sama. V svojem svetu nekje sredi oblakov je zjutraj prilezla iz pisanega lonca in zvečer vanj odšla spat. Vmes pa je počela marsikaj zanimivega. Lepega dne pa v njen svet vstopi ... ptičje strašilo! Strašilo je sprva precej nerodno, počasi pa postane odličen tovariš pri Martininih domislicah.
Ta se zelo veseli: končno ima nekoga, ki mu lahko reče lepo besedo, ki ga lahko nauči kaj novega in mu včasih tudi ponagaja. Tako sta Martina in strašilo z vsakim dnem bolj nerazdružljiva prijatelja, ki skupaj odkrivata svet okoli sebe in se zabavata.
Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo.
V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
Vabimo vas, da si pogovor z dr. Marijo Švajncer v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 29. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Izgubili smo kar dva naša člana in za mnoge tudi dobra prijatelja.
Bobnar Mario Modrinjak, ki se je s svojo boleznijo pogumno izpostavil tudi v širši javnosti, se je od nas poslovil v lanskem aprilu in še danes za njim zeva velika praznina. Kar precejšnje število mariborskih glasbenih skupin je ostalo brez svojega bobnarja.
Na drugi strani pa je postal pevec Marko Logar neposredna žrtev covidne pandemije in njegov izrazit vokal ostaja le še v spominu vseh, ki smo ga poznali.
Že ob slovesih, smo si glasbeniki obljubili, da bomo spomin nanju počastili s koncertom, čim bo to mogoče. Nista smela in ni bilo prav, da sta odšla v tišini, skoraj anonimnosti, pospremljena zgolj s strani peščice najzvestejših.
Tako se je združilo skoraj ducat mariborskih glasbenih skupin in posameznikov, v katerih sta preminula postila neizbrisen pečat in ob nesebični podpori mariborskega Narodnega doma, smo pripravili velik spominski koncert imenovan »Rock za prijatelja.«
A pri tem se nismo ustavili. Pod režisersko taktirko Rudija Urana je nastal glasbeni dokumentarec. Vabljeni k ogledu.
Zgodba pripoveduje o Ferdu, ptiču, ki je prevelik za okolje, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi; še več: s pridom jo uporablja, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa visoke dimnike, pomaga pri gradnji … Prav vsakemu, ki potrebuje njegovo drugačnost, z veseljem priskoči na pomoč. Utrujen in žejen nehote popije vso vodo iz ribnika. Ljudje in živali se ujezijo, hitro pozabijo na njegova dobra dela in ga izženejo iz mesta. Osamljen Ferdo sam tava po svetu in naposled sreča drobno ptičico, ki mu pomaga napolniti izpraznjen ribnik … Ferdo, veliki ptič je simbolov polna zgodba o velikosti in majhnosti, velikodušnosti in sebičnosti ter o radosti, ki jo vzbuja medsebojna pomoč. Režiserka Katja Povše nam v uprizoritvi predstavlja svoje videnje zgodbe skozi oči Potepuhinje. Ta se nostalgično spominja starih časov, ki so jih zaznamovali velik ptič nad krošnjami, otroški smeh v parku in kepice nepozabnega sladoleda.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
EkipaTV Koper Capodistria je dogodek v celoti posnela, vabljeni k ogledu.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
ozivalih@rtvslo.si.
navrtu@rtvslo.si.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom.
Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
PIA ŠKRLEC, ELLI JURŠNIK, EVA EMBREUŠ iz OŠ SV. TROJICA, TAJA PUČKO iz OŠ VITOMARCI, VITO MAUČIČiz OŠ CIRKULANE, ELA TOMAŽIČ-ŽNIDARIČ iz OŠ GORIŠNICA, ELENA HUDIN iz OŠ ORMOŽ, VIDA VERŠIČ iz OŠ DORNAVA, PATRICK ŠABEDER iz OŠ DUPLEK, PODRUŽ. ŽITEČKA VAS, LANA KOSTANJEVEC iz OŠ BREG,
ZOJA VERTOVŠEK iz OŠ TABOR, JANA KOSTANJEVEC iz OŠ MARKOVCI, ŽIVA KELGAR iz OŠ LAVA–CELJE, NEŽA ANGEL iz OŠ HAJDINA, KIARA ŠEGULA iz OŠ MLADIKA, EMMA SARTOR iz OŠ OLGE MEGLIČ in EVA LUKMAN DUCMAN iz OŠ STARŠE.
Voditelja: Dalibor Bedenik in Domen Hren. Vabljeni k ogledu!
Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo.
V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
Majhno stanovanje v mestu ob Dravi je lastnik s pomočjo očeta in z zgolj 5000 evri vložka pred sedmimi leti prenovil in opremil skladno bivališče, ki se zdaj ponaša s toplino, preprostostjo in neko razgibano, igrivo energijo.
Z leti so lastniki vrta spoznali značilnosti lege, nekatere pomanjkljivosti prvotne zasaditve, pa tudi to, koliko časa lahko namenijo negi vrta. Vrt, ki ga bomo predstavili, je strokovno preureditev doživel več kot deset let po nastanku.
Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom.
Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.